Program

E-izvršba denarnih nedavčnih terjatev (Marjan Špilar)

Davčna uprava Republike Slovenija (v nadaljevanju DURS) izvaja poleg primarnih nalog davčne službe, ki so določene z Zakonom o davčni službi, tudi nekatere druge t. i. nedavčne naloge, določene z drugimi predpisi. Predvsem na področju davčne izvršbe številni zakoni, kot npr. Zakon o prekrških, Zakon o splošnem upravnem postopku, Zakon o kazenskem postopku, Zakon o pravdnem postopku, Zakon o sodnih taksah, Zakon o upravnih taksah, itd., določajo, da neplačane globe, denarne kazni, stroške postopka, odvzem premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska, takse ter druge denarne terjatve države in samoupravnih lokalnih skupnosti, izterja pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Postopek po katerem se izvaja davčna izvršba denarnih nedavčnih obveznosti določa Zakon o davčnem postopku, ki vsebuje tudi nekatere določbe, ki so prilagojene posebnostim teh postopkov. Zaradi številnih predlagateljev, zahtevkov, terjatev, računov, obveznosti povratnega obveščanja, itd., mora poslovanje v zvezi z davčno izvršbo denarnih nedavčnih terjatev potekati na elektronski način in v enotnem ter urejenem okolju. V ta namen je DURS v zadnjem obdobju ustvarila e-okolje in ga ponudila v uporabo predlagateljem. Na e-izmenjavo podatkov lahko predlagatelj preide na podlagi posebnega Dogovora o sodelovanju pri elektronski izmenjavi podatkov o davčni izvršbi, ki ga sklene z DURS. Z novelo Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2B) je bilo določeno, da mora predlagatelj poslati davčnemu organu predlog za to izvršbo obvezno v e-obliki. Pri tem pa iz prehodne določbe zakona izhaja, da se navedena ureditev začne uporabljati najkasneje do 1.1.2015, kar pomeni, da v tem trenutku vsi predlagatelji še vedno ne bodo prešli na to obliko izmenjave podatkov, ki prinaša poleg ekonomičnosti in racionalnosti tudi druge prednosti poslovanja.

Vzpostavitev notranjih kontrol v računovodskem informacijskem sistemu (Barbara Morec)

Avtorica v prispevku predstavlja pomen notranjih kontrol kot mehanizma zagotavljanja točnosti, zanesljivosti in popolnosti računovodskih evidenc ter varovanja premoženja. Poseben poudarek je dan na njihovo vlogo pri preprečevanju in odkrivanju napak ter prevar v delovanju podjetja ter zagotavljanju spoštovanja predpisov ter internih aktov.

En kozarec kakovosti z ledom prosim…streseno, ne zmešano (Dejvi Ružič)

Vodenje kakovosti v podjetjih je svojevrsten izziv, ki se lahko izkaže kot neprecenljivo orodje na poti k uspehu ali pa bolj ali manj veliko breme v labirintu poslovnih procesov. Ključna odločitev pri uvajanju tega ali onega sistema vodenja kakovosti je pravzaprav kako bo sistem vodenja vplival na poslovne procese. Ali pa bodo morda raje ti vplivali na sistem vodenja? Zelo lahko se namreč ujamemo v past zahtev različnih sistemov kakovosti in pričnemo uvajati spremembe »zaradi sistema vodenja kakovosti« in namesto, da bi v podjetju gradili sistem kakovosti prične sistem kakovosti graditi podjetje, kar pa se le redko izkaže za pravo pot. Katera je torej prava pot, kakšna je razlika med kakovostjo v storitveni in proizvodni dejavnosti, kako sploh »meriti« storitve in še kakšno zanimivost bomo poskusili razjasniti, da bi bila vaša pot h kakovosti čim bolj ravna.

3 kilograme aplikacijske varnosti, prosim! (Različica "javna uprava") (Stanka Šalamun)

Predstavljeni bodo izsledki raziskave naročanja aplikacijskih razvojnih projektov v javni upravi po modelu »MASS«, s katerim smo ugotavljali potreben aplikacijski varnostni nivo ter analizirali obstoječe in pomanjkljive varnostne prakse pri naročanju programske opreme varnostno kritičnih informacijskih sistemov. Pregledali smo javne IT projekte za gradnjo sistemov poslovne inteligence ali obsežnejše nadgradnje obstoječih informacijskih sistemov, ki so bili v obdobju 1.1.2009 - 31.12.2009 objavljeni kot javna naročila velike vrednosti. V raziskavo smo med drugim vključili zdravstvene informacijske sisteme, naročila za davčni in carinski informacijski sistem, bodoče geografske informacijske sisteme, informacijski sistem centralne kazenske evidence in informatizacije vpisnikov na sodiščih, pa tudi druge informacijske sisteme v javni upravi.

Ko zmanjka sape pred ciljno črto... (Milan Gabor)

Priča smo lahko dobrim in uspešnim zgodbam na področju informatike in prava, kar je prav, saj je to področje bilo precej časa zapostavljeno. Vendar pa lahko tisti, ki se bolj podrobno ukvarjamo z informacijsko varnostjo opažamo, da v velikem številu primerov zmanjka sape tik pred ciljno črto. V predavanju bomo poskušali predstaviti in izpostaviti nekaj takšnih primerov, poskušali prepričati aplikacije in sisteme da nam povedo tisto česar načrtovalci niso hoteli in tako uspešno preteči tudi ciljno črto.

Source code escrow (Tamara Šerdoner)

Escrow dogovor ali escrow agreement je tako v teoriji kot v praksi manj poznan instrument. V osnovi gre za tristransko pogodbo s katero se položnik (deponent) in koristnik (beneficiar) dogovorita o izročitvi predmeta hrambe zaupanja vredni tretji stranki (escrow agentu) in pogojih ob izpolnitvi katerih je escrow agent dolžan izročiti predmet hrambe upravičeni stranki. Še manj poznan je dogovor o hrambi izvorne kode (source code escrow). V tem primeru je predmet hrambe izvorna koda pri čemer je bistvenega pomena, da se ob njeni izročitvi v hrambo escrow agentu preveri ali mu je dejansko izročena celotna izvorna koda oziroma, da jo bo v primeru izročitve beneficiarju, slednji sploh lahko uporabil.

Elektronsko vročanje za vsako namizje (Boštjan Kežmah)

Elektronska vročitev je postopek za dostavo elektronskih sporočil, ki pošiljatelju zagotovi potrdilo, da je ob določenem času poslal elektronsko sporočilo na naslov prejemnika in hkrati zagotavlja, da prejemnik ne bo imel možnosti prebrati vsebine sporočila ne da bi podpisal potrdilo o prejemu pošiljke. Storitev elektronskega vročanja doslej ni bila širše uveljavljena. Lahko na širšo uporabo elektronskega vročanja vpliva nov ponudnik storitve? Ogledali si bomo značilnosti in nekaj primerov elektronskega vročanja s sistemom postar.eu.

Prenova portala IUS-INFO: Milijon dokumentov, sto milijonov povezav, kako narediti pravo (Miha Breskvar, Tadej Miligoj)

IUS-INFO je v dveh desetletjih svojega obstoja postal osnovno orodje pri delu vseh vrst pravnih služb: sodišč, pravniških pisarn in samostojnih pravnikov v poslovnih družbah. Z razvojem portala se je obseg vsebine povečal do točke, ko je količina postala neobvladljiva tako za ustrezno tehnično pripravo, kot za preglednost informacij za uporabnike. Z napovedjo agresivnejšega nastopa in strateških prodorov na nove trge smo se odločili za popolno prenovo portala. Zbirko dokumentov smo podprli z novim iskalnikom. Reorganizacija zbirke podatkov je zahtevala novo obliko vsebine. Dokumente smo vsebinsko povezali med seboj na sodobnejši način. Besedila smo dodatno opremili s ključnimi besedami in jih s primernimi metodami obtežili za ustreznejše razporejanje zadetkov pri iskanju. Zaradi principa pravniškega dela smo vse zakone spravili v časovni stroj (časovna lestvica), ki omogoča primerjanje verzij posameznih členov črko po črko. Nova organizacija podatkov je omogočila tudi nov način organizacije imenikov. Toga drevesna struktura organizacije dokumentov se je umaknila novim možnostim sprotnega sortiranja - filtriranja, izločevanja in združevanja po izbiri uporabnika. Med milijon dokumenti smo ustvarili sto milijonov povezav, ki dokumente povezujejo v uporabno pravno orodje. Nov način delovanja je zahteval tudi skrbno načrtovanje uporabniške izkušnje. Z analizo dela ciljne skupine uporabnikov in sprotnim preverjanjem rešitev v razvojnem okolju smo v dveh letih razvoja uspešno zasnovali in izvedli uporabniški vmesnik, ki med spletnimi portali postavlja nove meje v svetovnem merilu. Ergonomska dovršenost, hitrost delovanja in številna specialna orodja v edinstveni navigacijski strukturi in sveži grafični podobi uporabniku nudita ne le povsem novo raven uporabnosti, temveč tudi estetski užitek. Prenovljen portal IUS-INFO je že v polnem delovanju. Odzivi uporabnikov upravičujejo vloženo delo v prenovo.

Modeliranje pravnih procesov: ko informatik sreča pravnika (Tomislav Rozman)

Namen prispevka je predstaviti izkušnje pri projektu modeliranja poslovnih procesov v javni organizaciji. Besedico ‘poslovni procesi’ lahko mirne duše zamenjamo s terminom ‘pravni procesi’, ker se organizacija ukvarja predvsem s postopki, ki vključujejo zakonodajo in procesno pravo. Cilj projekta je bil pripraviti dobro osnovo za reorganizacijo in informatizacijo dela. Podajalci informacij o procesih so bili večinoma pravniki, ki niso imeli predhodnih izkušenj s predstavitvijo znanja na procesni način (BPMN). Rezultat tega srečanja dveh različnih svetov, inženirskega in pravniškega, je obetajoč: navkljub začetnim dvomom, da je sploh možno pravniško znanje modelirati v obliki procesa, nam je to uspelo. Tako so sicer zapleteni predpisi organizacije postali dostopni v bolj pregledni obliki in razumljivi tudi zaposlenim, ki niso pravniki. Stranski, vendar prav tako pomemben rezultat projekta, so bile odkrite ne-dorečenosti in sive lise v predpisih.

Direktiva 2008/48/ES o potrošniških kreditnih pogodbah (Jaka Cepec, Zala Koležnik)

Avtorja bosta v prispevku predstavila razloge za novelirano ureditev potrošniških kreditnih pogodb v EU, temeljne novosti, ki jih prinaša Direktiva ter na podlagi Direktive pripravljen predlog novega Zakona o potrošniških kreditih. Pri tem bo poseben poudarek na vprašanju t.i. SMS kreditov, novi pravici do odstopa od pogodbe brez razloga tudi po črpanju kredita ter zahtevi po popolnem informiranju potrošnika.

Ekonomska analiza spletnih iger na srečo (Mitja Kovač)

Spletne igre na srečo in z njimi povezana pravna ureditev varstva potrošnikov v EU poraja številna moralna, ekonomska in pravna vprašanja, ter je predmet živahne akademske in politične razprave. Ta prispevek sistematizira razmerja med spletnimi igrami na srečo, ekonomskimi argumenti pro-et-contra (kriterij ekonomske učinkovitosti) in varstvom potrošnikov po pravu EU, ter analizira trenutni razvoj in posledice najnovejših odločb Sodišča Evropskih Skupnosti. Hkrati pa na podlagi kriterija ekonomske učinkovitosti tudi kritično komentira slovensko zakonsko ureditev in dosedanjo sodno prakso.

Povzetki predavanj

Pokrovitelji